Veliko večerno literarno branje

KIBLA, 16. junij 2020 ― Veliko večerno literarno branjePetek, 19. junij 2020, ob 19. uri MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor23. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru se bo letos izjemoma odvil nekoliko kasneje kot ponavadi - med 19. in 24. junijem. Osrednje večerno literarno prizorišče festivala je MMC...
Vodenje po razstavi akademskega slikarja Živka Marušiča (20. 6. 2020)

Vodenje po razstavi akademskega slikarja Živka Marušiča (20. 6. 2020)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 11. junij 2020 ― V soboto, 20. junija 2020, na Poletno muzejsko noč, vas vabimo v Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. Ob 18. uri vas bodo po razstavi CARNETS popeljali Ira Marušič, Nina Jeza in dr. Andrej Medved, odlični poznavalci umetniškega ustvarjanja akademskega slikarja Živka Marušiča. Ne zamudite priložnosti, da v galeriji še zadnjič doživite svojstven slikarski svet del na papirju Živka Marušiča. Vabljeni! e-vabilo.jpg

Zdenko Huzjan: Zatišne lege

KIBLA, 10. junij 2020 ― Zdenko Huzjan: Zatišne lege19. 6.–10. 7. 2020artKIT, Glavni trg 14, Maribor Vabljeni na odprtje samostojne razstave Zatišne lege Zdenka Huzjana, ki bo v petek, 19. junija 2020, ob 20. uri, v razstavnem prostoru artKIT (Glavni trg 14, Maribor). VABILO (PDF) Ustvarjanje Zdenka Huzjana je...
ZELENI REZ / GREEN CUT

ZELENI REZ / GREEN CUT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. junij 2020 ― Naredimo pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost: naj bo ta rez zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Zelena kot sekundarna mešanica modre in rumene ima neskončno odtenkov tako v naravi kot v umetnosti. Zato je poimenovanje barv zmeraj samo približek, ki ga je mogoče tehnično natančno izmeriti, v umetniški praksi pa imamo opraviti z najbolj nenavadnimi, komaj opisljivimi mešanicami. Zelena ima svojo življenjsko čutnost, ki se je naučimo v naravi, in umetelno vrednost, ki sodi v simbolne in oblikovalske prakse. Tako je prva naloga pričujoče razstave preveriti, kako se zelena znajde v sodobni umetniški podobi, denimo, kakšna je njena pot »nazaj« k naravi. To je še vedno največje mimetično področje, kjer kraljuje zelena. Druga naloga zadeva njeno samostojnost: kako se zelena izraža v abstraktnem prostoru, kateri odtenki so danes v prednosti. Zelena se kaže kot tudi družbena in družabna barva: kakšne površine, predmete, figure pokriva in kako se uveljavlja v medijskem okolju. In navsezadnje: zelena je barva ekologije. Slovenska moderna umetnost je vendarle manj »zelena«, kot si predstavljamo. Res so slikarji vezani na naravno podobo, toda zdaj slikajo naravo in zeleno v njej tako, da najprej vidimo njihovo estetsko in izrazno ravnanje z barvo in kompozicijo; vidimo naravo, ugledamo pa umetnost. Bolj ko se razvija modernizem, bolj izginja zelena barva, oziroma se kaže v »nenaravnih« legah in pomenih. Gre za preobrazbo naravne barve v znakovno barvo in potem še naprej v njeno simbolno in medijsko uporabo. Pri tem se sama predstava zelene kot barve spreminja: kot da ne verjamemo več zeleni, če jo ustvarja umetna inteligenca. Nekdanje predstave o mirni, zadovoljni in pohlevni zeleni (tako je mislil še Ivan Šubic v 19. stoletju in jo predlagal za barvo v stanovanjih), so danes zamenjali svetleči, ostri odtenki, ki opozarjajo nase – kar je samo obratna urbana slika nekdanje naravne klorofilne mimikrije: zelena kot način, kako biti še bolj vide
še novic